Varuhi narave

Televizija Slovenija je za svoj 1. program v oddaji Varuhi narave pripravila podrobnejši pregled našega prizadevanja na področju vlaganja v zeleno energijo.

Projekt je predstavil naš tehnični direktor Aleksander Kokot, ki se je brez dlake na jeziku dotaknil tudi pereče situacije na trgu fotovoltaike v Sloveniji.

FOTOGRAFIJE: zajem zaslona oddaje Varuhi narave TV Slovenija

datum

Oddaja je bila na sporedu 13. oktobra 2021 na prvem programu TV SLO.

Možnosti ogleda

Varuhe narave si lahko ogledate v arhivu TVS na tej povezavi, povzetek pa navajamo spodaj.

5:26

»Smo na območju najstarejše sončne elektrarne, ki je v naši lasti, in sicer že od leta 2009. Nahaja se v Strnišču pri Kidričevem. Brez večjih servisnih posegov deluje že 12 let.

Elektrarna stoji na nekdanjem odlagališču v Kidričevem, in ker je to območje degradirano, ni dovoljeno zabijati pilotov, zato so stebri postavljeni na velikih betonskih kvadrih, ki so kot obtežitev in stabilna podlaga za montažo panelov.

Ta sončna elektrarna je lep dokaz ali pa pokazatelj, kako je mogoče pridobivati električno energijo ekološko.

Njena moč je 1 MW. V Sloveniji imamo na leto v povprečju 1000 sončnih ur, tako da daje ta naša sončna elektrarna na leto približno 1000 megavatnih ur električne energije. V lasti imamo skupaj že 26 sončnih elektrarn s skupno močjo 11 MW.

Danes se po svetu postavljajo sončne elektrarne z močjo 6 MW, kajti s povečano močjo panelov, ki so danes že več kot 600-vatni, lahko na enaki površini, kot jo ima ta elektrarna, postavimo trikrat močnejšo.

Življenjska doba take elektrarne je 20 let, ali je lahko tudi daljša, bo pokazal čas; predvidevam, da bo zaradi rednega vzdrževanja presegla napovedano dobo.

Takšnih panelov, kot so jo prvotno sestavljali, ni več na trgu, zato moramo, če hočemo, da elektrarna deluje v polnem obsegu, del izrabljenih panelov nadomeščati z novimi, ki so močnejši, a jih moramo zato temu primerno tudi postaviti manj.

Prihodnost je vsekakor v postavljanju večjih sončnih elektrarn.

Zakaj tega v Sloveniji ni? Razlogov je verjetno več, eden je zagotovo precej zapleteno pridobivanje dokumentacije.

Drugi razlog je, da je bila do danes cena električne energije precej nizka, naložba v tako elektrarno pa je precej visoka, in če država ne bo pripomogla z ugodnejšimi krediti in boljšo odkupno ceno ekološke energije, bo verjetno na razcvet pridobivanja električne energije iz sončne treba še malo počakati.

In tretji razlog, v Sloveniji imamo malo takšnih primernih površin, kot je tole v Strnišču, in se bolj uveljavljajo elektrarne na strehah večjih stavb, kjer je sicer pridobitev dokumentacije enostavnejša, seveda pa so tam elektrarne omejene na moč enega megavata.«

12:34

»To je sončna elektrarni velikosti 500 kilovatov v trgovskem centru v Kamniku. Zanimiva je zato, ker proizvaja električno energijo za sam trgovski center, presežke pa daje v javno električno omrežje.

Zgrajena je bila leta 2012 in stoji na strehi ter je tako nemoteča za okolico; njen drugi del, kjer se enosmerna napetost spreminja v izmenično in tako postane primerna za uporabo, pa je postavljen v kletnih prostorih.

Ker je postavitev sončnih elektrarn na strehah kot takih nemoteča, bi bilo mogoče izkoristiti vse ravne strehe poslovnih objektov pri nas, tudi v industrijskih conah, ki se postavljajo na novo, in bi lahko tako porabljali elektriko neposredno na mestu, kjer je proizvedena.

Priložnosti so velike, saj z vsakim kilovatom električne energije, ki jo proizvedemo iz sončne, preprečimo proizvodnjo stranskega produkta, to je ogljikovega dioksida, ki nastaja pri nezeleni proizvodnji električne energije v termoelektrarni.

Naše podjetje Moja elektrarna, katerega lastnik je podjetje KPV iz Celovca, ima sistem za varčevalce – varčevalec ima možnost najeti sončni panel, z njim pa v letu dni prisluži obresti, ki so triodstotne.

Tako privabljamo okoljsko ozaveščene državljane, da pomagajo nam kot vlagateljem v sončno energijo, saj s tem pridobivamo sredstva za nakup in gradnjo novih elektrarn; in ljudje s tem pomagajo seveda tudi sebi, ker si na podlagi vlaganja v Mojo elektrarno oplemenitijo kapital.

Tak sistem je edinstven v Sloveniji, imamo 1400 varčevalcev in razprodali smo že vse naše elektrarne.«

19:33

»Reciklaža sončnih panelov ni enostavna, saj spadajo med nevarne odpadke.

V svetu obstajajo različne metode, prva je mletje, pri čemer se steklo izdvoji, drugi elementi gredo v predelavo, kjer se odstranijo kovinski delci, silicij pa ostane.

Žal je ta proces drag, zato se ne uporablja pogosto. Za reciklažo je treba najti ustrezne rešitve, da bo panel dejansko recikliran in ne samo odložen na odlagališče.«

22:16

»Danes so po svetu 6-MW elektrarne standardne, saj v razvitih deželah ne potrebujejo posebne prilagoditve na omrežje.

V Sloveniji žal takšnih elektrarn še nimamo in imamo zato velik manko, saj je slovensko električno omrežje razvito le v velikih mestih in pri velikih proizvajalcih električne energije, pri tem mislim predvsem na nuklearko in TEŠ 6.

Na območjih zunaj centrov tega omrežja praktično ni, zato je zelo težko načrtovati velike sončne elektrarne, saj bi morali najprej postaviti omrežje.

Naslednja stvar pa so omrežja prihodnosti, v katera bodo vsi deležniki, se pravi električni avtomobili, akumulatorji, sončne elektrarne, druge elektrarne …, oddajali in sprejemali električno energijo.

Takšna inteligentna omrežja bodo pokrivala celotno področje potreb in se jim bodo prilagajala.«

Največji okoljski projekt množičnega vlaganja prebivalstva pri nas!